»Če hočete najti skrivnost univerzuma, razmišljajte o energiji, frekvencah in vibracijah.«
Avtor koncepta, glasbe in izvedba: Janez Dovč
Režija: Marko Bratuš
Scenarij: Ana T. Kus in Janez Dovč
Narator: Gregor Budal
Glas Nikole Tesle: Alojz Svete
Ženska glasova: Petra Trobec in Jasna Klinc
Kostumografija: Dajana Ljubičić
Scenografija: Janez Dovč, Marko Bratuš, Ana T. Kus
Strokovni sodelavci: dr. Andrej Detela, dr. Miro Rozman, Janko Rožič, Miro Dovč, Igor Vuk, dr. Nejc Likar, dr. Andrej Gams, Andrej Kobal
Ton: Jasmina Bernjak
Luč: Samir Botonjić
Produkcija: Cankarjev dom in Celinka.si
Osrednja osebnost glasbeno-gledališke predstave Tesla je izumitelj Nikola Tesla, za katerega številni trdijo, da je »človek, ki je izumil 20. stoletje«.
Predstava se sprehodi skozi devet poglavij Teslovega življenja, ki s pomočjo glasbe, poskusov, biografskih odlomkov in citatov dostopno predstavijo svet Nikole Tesle, njegovih izumov ter predvsem njegove neizmerne humanistične želje po izboljšavi sveta za naslednje generacije. Tesla se nam v šolski uri predstavi ne le kot znanstvenik in izumitelj, temveč tudi kot rahločuten vsestranski umetnik, neke vrste sodobni Leonardo Da Vinci, čigar način ustvarjanja je najpogosteje spominjal na Mozartovo ustvarjanje glasbe.
Nikola Tesla je bil znan tudi kot izjemen prezentator svojih idej, podobno kot Krištof Kolumb s svojim jajcem ali Steve Jobs v svetu računalništva. Tako tudi vsako poglavje predstave zaznamuje drug inštrument, med katerimi lahko najdemo tako eksotične kot malone futuristične inštrumente, kot so Teslova tuljava, laserska harfa, teremin, različni sintetizatorji zvoka, doma narejeni inštrumenti, vsakdanji predmeti in, nenazadnje, tudi prav poseben gost, Nao.
Namen glasbeno-gledališkega spektakla pa ni zgolj zgodovinski pregled življenja enega najvplivnejših znanstvenikov, ampak predvsem predaja njegovega sporočila zanamcem, ki jim polaga na srce, naj sodelujejo pri gradnji Novega sveta, ki »ne bo svet zatiranih in ponižanih, temveč svobodnih ljudi in narodov, enakovrednih v dostojanstvu in spoštovanju sočloveka«.
Predstava je avtorsko delo vsestranskega glasbenika Janeza Dovča ter v sebi združuje njegova najljubša svetova: fiziko in glasbo. Skupna točka obeh, kot tudi vrste izumov Nikole Tesle, je resonanca, fizikalni pojav, ki je osnova vseh glasbenih inštrumentov ter je ključen tudi pri sobivanju človeka s sočlovekom in naravo.
https://www.youtube.com/watch?v=UGC22WbJGiQ
Je bilo dobro? Ne. Odlično? Ne.
Bilo je IZJEMNO.
Hvala za to dragoceno doživetje. Če se po razstavi dan pozna, bo tudi Štihova dvorana s predstavo Tesla dobro obiskana.
mag. Edita Krajnović, direktorica družbe Mediade
Navdušil me je performans Janeza Dovča Tesla. Dovč je harmonikar, skladatelj in fizik, ki je pokazal zvrhano mero inovativnosti, saj je povezal biografijo in izume genialnega znanstvenika z gledališko pripovedjo o njegovem nenavadnem življenju; končal jo je s Teslovim stavkom o ljubezni do golobice, ki jo je znanstvenik občutil tako silovito, kot moški ljubi žensko. Dovč je pokazal, da sta inovativnost na znanstvenem in umetniškem področju duhovni sestri, v predstavi pa je uporabil niz na novo izumljenih ali prirejenih inštrumentov: Tesla coil (Teslovo tuljavo), lasersko harfo, teremin in sintetizatorje zvoka ter fluorescenčne žarnice. Iskrivo, ganljivo in udarno v vseh pogledih. Uršula Cetinski, direktorica Cankarjevega doma
RECENZIJA:
Glasbeno-gledališka predstava Tesla v izvedbi Janeza Dovča
Andrej Detela (5. november 2016)
Janez Dovč je priznan glasbenik, po osnovni izobrazbi pa fizik. Ti dve obliki človeške kreativnosti delujeta po (navidez) nekoliko različnih metodoloških principih, vendar se v orfiško-pitagorejskem smislu medsebojno dopolnjujeta in zlivata v skupno ustvarjalno polje, vidno in slišno tistemu, ki je na obeh področjih doma. Janez Dovč je eden od takih dragocenih ustvarjalcev širokega pogleda. S svojo predstavo Tesla nam je v vrhunski umetniško-estetski obliki približal večplastnost Teslovega sporočila za naš čas: predvsem spoznavni vidik (vidni in slišni prikaz Teslovih naprav) in pa etični vidik (Teslova razmišljanja o ustvarjalnosti za človekovo srečo). Ta celoviti prikaz, združen skupaj v eno samo véliko sporočilo, je na splošno težko predstaviti v obliki, razumljivi široki javnosti. Toda avtorju predstave gre zahvala, da je iznašel inovativno umetniško obliko za to vrsto sporočilnosti – kot je bil izumitelj tudi Tesla. Dovčeva predstava je tako verodostojen poklon vélikemu geniju.
V predstavi je Janez Dovč odlično povzdignil na odrski nivo celo vrsto nenavadnih glasbenih inštrumentov in nekaterih drugih izjemno zahtevnih tehničnih naprav, ki jih je večinoma tudi sam priredil ali celó lastnoročno izdelal: inštrument na osnovi »Teslove tuljave«, laserska harfa, teremin, ročno izdelan programabilni tolkalni inštrument, prijazni robotek Nao … Znal je tudi zbrati zelo sposobno ekipo, ki mu je pomagala pri izvedbi posameznih segmentov predstave, tako da gre zasluga tudi celotni ekipi. Pri tem je še treba omeniti, da se Dovč ni spuščal v mistificiranje Tesle (kot se ob predstavljanju Tesle pogosto dogaja), temveč se je zvesto držal znanih oziroma potrjenih dejstev. Precej zaslug za to natančnost ima so-scenaristka Ana Kus.
Vsa ta nenavadnost pa je združena v harmonično celoto, ki z mnogoterih vidikov vendarle jasno izraža Teslovo sporočilo o tem, da morajo sadovi naših prizadevanj služiti v dobrobit vsem ljudem. Teslova širina pogleda z različnih zornih kotov je avtorju predstave predstavljala velik izziv, vendar pa je kot fizik in glasbenik znal zelo posrečeno združiti znanost in umetnost v skupno ustvarjalno polje – in kot že rečeno, je za to iznašel povsem nov odrsko-umetniški izrazni način.
Zaradi vsega naštetega predstava deluje izjemno močnó in prepričljivo, zaradi čistosti umetniškega izraza pa je primerna za vse generacije, od najmlajših do najstarejših. Upajmo, da bo doživela še veliko število ponovitev. Umetniška moč predstave zlahka seže tudi prek meja Slovenije, zato bo prej ali slej kdo razmišljal o priredbah za govorce drugih jezikov. Mi pa smo gotovo lahko pred vsem svetom ponosni, da je eden od nas iznašel nov umetniški jezik in v njem izrazil sporočila, še kako pomembna za naš čas.
[photo_gallery_wp id=”2″]