Glasbena skupina Jararaja je po uspehu skladbe Trubar, ki je nastala ob 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja, nadaljevala ustvarjanje skladb o za slovenstvo pomembnih mojstricah in mojstrih besede, tona, podobe in številke. Upesnili in uglasbili so življenja in delo tistih, ki so bili že upodobljeni na slovenskem tolarju in nekaj drugih osebnosti.
Nekateri so občinstvu bolj znani, drugi manj, eni so več, drugi manj zastopani v šolskem kurikulumu, o nekaterih krožijo takšne in drugačne zgodbe… Vse smo združili v hitrojezični rap pridigarja Trubarja, polimelodično miniaturko kvazičeškega Petelina, turistično-promocijski spot nepravega barona Vajkarda, prostozidarsko napitnico someščanov Mozarta in Vege, otožnega menišiča Vodnika tožba, sonet o prešernem Prešernu, recitativni obračun prostega sloga Kobilce z Jakopičem, Plečnikov song zamrznjene arhitekture, Cankarjev bluz, romantični šlager na temo Ite Rina in pesnitev o Kocbekovem fizisu – Sizifu. Trubar in drugi trubadurji slovenske kulture se sklene s skladbo namenjeno vsem, ki jih ta glasbeno-gledališka predstava ni zajela poimensko. Hkrati je omenjena pesem poziv prihodnjim pomembnim osebnostim, ki morebiti sedijo v občinstvu.
Jararaja je kvartet, čigar člani so poleg obvladovanja inštrumentov vešči petja. Četverica je prijateljevanje prepesnila v svojo značilno glasbeno govorico. Repertoar skupine je bil dolgo osredotočen na slovensko ljudsko glasbo, igrivo uglašeno s prostorom in časom, v minulih 12-ih letih delovanja pa ga je skupina razširila s pesmimi z avtorsko glasbo in besedili.
Jararaja so:
– Gregor Budal, avtor besedil, vokal in klarinet,
– Vasilij Centrih, vokal in violina, avtor glasbe,
– Janez Dovč, avtor glasbe, vokal in harmonika,
– Petra Trobec, vokal in kontrabas.
Predstavo so sooblikovali še:
– Marko Bratuš, režija,
– Janko Rožič, besedilo o Edvardu Kocbeku,
– Ana Torkar Kus, video projekcije in besedilo o trubadurjih.